SOSED TVOJEGA BREGA 2023

Vsako leto Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in Revija Mentor organizirata državno srečanje avtorjev in avtoric, ki pišejo v maternih jezikih z naslovom
Sosed tvojega brega.

Letos je na srečanju sodelovala tudi naša učenka Samira Duraković iz 9. č razreda. Napisala je pesniško zbirko v bosanskem jeziku z naslovom 6 fazah tuge in se s pesmimi predstavila občinstvu.

Samira se je rodila v Sarajevu, kjer je živela do osmega leta. Z družino so se nato preselili v Francijo, v Lyon, kjer je tri leta obiskovala njihovo osnovno šolo. Ko je bila stara 11 let so se preselili v Slovenijo, kjer je začela obiskovati osnovno šolo v Škofji Loki, nato pa je njeno družino življenjska pot zanesla v Kranj. Počasi se prilagaja Sloveniji in novemu okolju.

Zbirka 6 fazah tuge je nastala v okviru domače naloge pri pouku slovenščine, ko so se devetošolci učili o različnih pesniških oblikah. Ustvariti so morali lastno pesniško zbirko. Samira se je odločila, da bo svoja čustva izrazila v maternem jeziku in poskrbela tudi za likovno podobo zbirke. Tema zbirke je žalost in njene faze, navdih za pesmi pa je črpala iz literature in lastnih občutij iz preteklosti.

V okviru prireditve Sosed tvojega brega je bila povabljena v Domžale, kjer so literati vseh starosti predstavili svoje pesmi in druge literarne izdelke napisane v maternem jeziku in se udeležili literarnih delavnic.

Samira je pogumno nastopila pred publiko in je bila kot najmlajša deležna pohval organizatorja in sodelujočih.

Želimo si, da bi Samira še ustvarjala, saj s svojimi pesmimi pronicljivo opiše najstnikov notranji svet. 

Mentorica Andreja Molan

 

Samira Duraković

PORICANJE

Znaš da ne možeš ovako više živjeti.

BLAH BLAH.

Ne izlaziš iz tvoje sobe, ne jedeš, i ne piješ.

BLAH, BLAH, BLAH.

Razumijem da ti je teško, ali želim da ti pomognem.

BLAH BLAH BLAH BLAH.

Slušaj me! Nije više tU HEJ NEMOJ ME IGNBLAHBLAHBLAH

Samira Duraković

DEPRESIJA

Praznina je teža, nego što je ikad bila.

Pokušavanje, da se omestim,

nije ništa drugo nego šala.

Nedostatak svega,

ali ne nedostaja absolutno ničega.

Ne postoji ništa u meni.

Kao da me rupa konačno pojela.

Kao da mi je mozak konačno mrtav.

Kao da sam umrla bez

udahnuši posljednji put.

Kao da sam ništa drugo nego tijelo domačina bez svrhe.

Kao da sam zaglavljena u ovoj ćeliji, bez izlaza.

I molim život,

da me oslobodi.