V letošnjem šolskem letu 2024/25 se je naša šola OŠ Janeza Puharja Kranj – Center pridružila dve leti trajajočemu eksperimentalno-raziskovalnemu projektu MARiNKA. Ime projekta izhaja iz gesla Mladostniki s temeljnimi znAnji RIN so KreAtorji prihodnosti. S tem projektom se prvič raziskovalno in aplikativno uvajajo temeljne vsebine računalništva in informatike (RIN) v učne aktivnosti osnovnih šol za učence od 6. do 9. razreda.
V projektu na naši šoli sodelujemo skupina učiteljev in strokovnih delavcev šole ter dva inovativna oddelka radovednih šestošolcev, ki jih področje računalništva zanima ali želijo izvedeti še kaj več. Za sodelovanje v projektu ni potrebno imeti nobenega predznanja s področja računalništva. Učencem želimo približati in razviti temeljna znanja računalništva in informatike.
Povezovanje pedagoškega in računalniškega znanja, kar je rdeča nit projekta, je pomemben korak v slovenskem izobraževalnem sistemu na področju sistemske integracije in nadgradnje poučevanja temeljnih vsebin RIN.
Poleg OŠ Janeza Puharja Kranj – Center sodelujeta v tem projektu še Univerza na Primorskem (FAMNIT in PEF) in Univerza v Ljubljani (FRI) ter še devet drugih slovenskih osnovnih šol. Glavni koordinator projekta je dr. Sonja Čotar Konrad z Univerze na Primorskem, ki bedi nad projektom, nudi dodatne informacije in pomoč pri izvedbah dejavnosti na šolah.
Prva tema delavnice, ki smo jo predstavili učencev, je bila Algoritmi in programiranje. Z učenci smo najprej izvedli pogovor in predstavili učno temo ter določili termin za izvedbo delavnice. Kljub temu, da se posamezne delavnice izvajajo izven rednega dela pouka, so bili učenci zelo motivirani za delo.
V torek, 22. 1. 2025 in v sredo, 30. 1. 2025, smo v inovativnih oddelkih izvedli prvi delavnici na temo algoritmi in programiranje. Delavnici sta potekali 3 šolske ure.
Učenci, ki so bili razdeljeni v manjše skupine, so najprej morali v pravilen vrstni red razporediti korake za prečkanje ceste in zavijanje levo na kolesu. Nato so poskusili sami napisati navodila po korakih. Zelo zabavno je bilo razložiti računalniku, kako se pripravi sendvič, saj je bilo marsikatero navodilo nepopolno ali nejasno. Tako so spoznali pomembnost pravilnega zaporedja korakov, koncept algoritmov in pomembnost podajanja natančnih navodil. Z naslednjimi aktivnostmi so spoznali še strategijo iskanja s pomočjo bisekcije, ki so jo preizkušali za iskanje zaklada najprej na manjši mreži in nato še na večjih mrežah. Z uporabo določenih vprašanj, ki izločajo polovico možnih/nepravilnih polj, so našli skriti zaklad. Pri zadnji dejavnosti so ugibali števila z uporabo algoritma bisekcije in ga preizkusili na različno velikih številskih razponih. Učenci so morali najti neznano število s čim manj vprašanji. Pri vsaki dejavnosti smo vključili praktične vaje in razpravljali o tem, kako razumeti algoritme in kako jih uporabiti v vsakdanjem življenju.
Po zaključeni dejavnosti je sledil še pogovor z učenci. Nekateri so povedali, da so imeli težave pri natančnem podajanju navodil, težko so razumeli, da računalnik deluje natančno in točno po navodilih, nekateri so imeli nekaj težav pri matematiki in s številkami.
Poleg tega so še povedali, da so jim bile dejavnosti zelo všeč, da je čas prehitro minil. Ena učenka je celo povedala, da si ni mislila, da računalnik ni tako zelo pameten, kot je verjela in da je podajanje navodil zelo pomemben in zahteven dejavnik.
Najbolj pa se veselijo naslednjih srečanj.
Pred zaključkom ure so učenci izvedli še samoocenitev. Učenci so pozitivno označili, da so usvojili novo vsebino in želene cilje.
Učenci razumejo, da procesi v vsakdanjem življenju potekajo po določenem zaporedju ukazov in razumejo, da se tega zaporedja ne sme spremeniti, če hočeš priti na cilj. Znajo natančno podati navodila in razumejo, da so nekateri algoritmi v določenem kontekstu primernejši od drugih.
Na koncu so vsi učenci razumeli, da tudi računalnik za svoje delovanje uporablja algoritme in da je brez njih neuporaben.
Besedilo in slike: Darja Mur, Maja Vreček, Urška Lemut
