Organizatorja natečaja sta KD Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš sta med več kot stotimi pesniki, ki so na natečaj poslali svoje pesmi podelila tri glavne nagrade in deset pohval. Prvo nagrado je osvojil Dan Frelon iz 9.d, pohvalo sta prejeli Olivija Vošnjak iz 7.a in Samira Duraković iz 9.č. Svoje pesmi v živo predstavili: Jaša Ciglič in Olivija Vošnjak iz 7.a ter Brigita Praček in Samira Duraković iz 9.č (na fotografiji).
Mentorici: Barbara Baša in Andreja Molan
Kruta resnica
Glosa
Sam po duši pesnik nisem,
Moje pesmi so brez čara,
Saj za pisat nimam dara,
Le za šolo pesmi pišem.
Meni pesmi so se skrile,
Saj navdiha mi pomanjka,
Še dovolj mi ni izbranka.
Tud če trudim se od sile,
Mi navdih ni volje mile;
Ga na vse načine iš’em,
Trudim se, veliko pišem
A navdih mi skos uhaja,
Žal ne vem kje se nahaja;
Sam po duši pesnik nisem.
Pesmi neko ‘majo misel,
Ali vsaj spoznanje slepo,
Ali vsaj obliko lepo,
Moje pa le so nesmisel,
In še smisel njih je kisel.
So Prešernove brez para,
Za navdih pa le utvara,
Sam s praznine pesmi zlagam,
Nič podobne niso sagam,
Moje pesmi so brez čara.
Že od nekdaj pesmi pisat,
Za v šolo sem se trudil,
A na konc’ še rok zamudil,
Raj b’še zvezke šel prepisat,
Kakor čudne rime iskat.
Je trohej mi ena šara,
Jamb pa navadna utvara.
Moje pesmi so brezčutne,
Le resnice absolutne;
Saj za pisat nimam dara.
A ko treba je za šolo
Si pisalo v roke vzamem,
Si navdih iz nič ujamem
Spravim sam se pod kontrolo
Z misli zbrišem si konzolo.
Najprej motto si izrišem,
In še decime dopišem
Pesem sam v roke vzamem
In takrat šele dojamem:
Le za šolo pesmi pišem.
Dan FRELON, 9.D
